- verjeten
- вероятный, правдоподобный, возможныйverjetno - вероятно, должно быть
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
verjeten
Смотреть что такое "verjeten" в других словарях:
verjéten — tna o prid., verjétnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki se zdi v skladu z resničnostjo: verjeten izgovor, očitek; navedeni vzrok odsotnosti je najmanj verjeten; verjetna domneva / sum je postal vse verjetnejši; njegova strpnost je videti verjetna prepričljiva,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trinken — Die redensartlichen Wendungen für trinken und die Folgen des Trinkens sind unerschöpflich. Kein anderes Redensarten Feld zeigt so sehr die metaphorische Kraft der Volkssprache, einen solchen Reichtum von Anschauungsweisen, immer neue… … Das Wörterbuch der Idiome
domnéven — vna o prid. (ẹ̄) o katerem se sklepa, misli, da je verjeten ali resničen: domnevni oče; prijeli so domnevnega vlomilca / domnevna krivda domnévno prisl.: otroci domnevno najprej vidijo rdečo barvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesó — á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obétati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil; obetati komu podporo, službo; obetal ji je zvestobo; obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obljúbljati — am nedov. (ú) 1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: že dolgo mu obljublja lepo knjigo za nagrado; obljubljal ji je zakon / meteorologi obljubljajo lepo vreme // navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polnokŕven — vna o [u̯n] prid. (ŕ r̄) 1. ekspr. zdrav, rdečeličen: krepko, polnokrvno dete; bledoličen in polnokrven 2. ekspr. poln življenjskih moči, strasti: dela tega pisatelja so izraz polnokrvne osebnosti 3. publ. prepričljiv, verjeten, živ: polnokrvni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
